Zakaj nova knjiga – priročnik?
ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-1-UPB4) je bil v prečiščenem besedilu objavljen v Uradnem listu 109/2006.
Zakon je bil sprejet v letu 2000 in po uveljavitvi šest krat spremenjen in dopolnjen. S 1.1.2007 smo v RS pričeli uporabljati tretjo davčno reformo, ki je pri obdavčitvi izplačil fizičnim osebam (iz zaposlitve, pogodbe, avtorski honorarji, nadure) bistveno spremenila pogoje in finančne obremenitve izplačevalca, predvsem pa prejemnika in posledično upoštevanje izplačil pri odmeri pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Prav tako smo z vstopom v EU postali del širšega trga delovne sile in lahko pridobimo pravico do pokojnine tudi v drugih državah.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je obsežen sistem pravil in možnosti zagotavljanja socialne varnosti v primerih, ko bi človek ali njegova družina postal materialno ogrožen zaradi posledic bolezni, poškodbe, smrti ali starosti. Pravice pokojninskega in invalidskega zavarovanja so pravice, ki človeku pripadajo, kot pravice do socialne varnosti. Vezane so na socialne primere ( zavarovalne primere ), v katerih posameznik ne ustvarja ali ne more ustvarjati zaslužka in se mu zato poslabša materialni položaj, saj pride do izgube ali zmanjšanja dohodka.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje zagotavlja pravice do starostne, družinske in invalidske pokojnine, pravico do zaposlitve na drugem delovnem mestu ali z ustreznim delovnim časom, pravico do poklicne rehabilitacije, pravico do ustreznih denarnih nadomestil, pravico do invalidnine. Zato je poleg zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti pokojninsko in invalidsko zavarovanje tisto zavarovanje, ki v največji meri zagotavlja socialno varnost v najširšem smislu delavcem in njihovim družinam.
Socialna zavarovanja z elementi današnjih zavarovanj na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja z vključenim načelom obveznosti so se pričela razvijati proti koncu 19. stoletja v Bismarcovi Nemčiji. V razvoj socialne varnosti se je že leta 1927 vključila Mednarodna organizacija dela ( MOD ) z ustanovitvijo posebne organizacije za proučevanje, varovanje in razvoj socialne varnosti – Mednarodna združenja za socialno varnost. Tudi sicer je MOD vedno prisotna pri ustvarjanju standardov socialne varnosti, saj jo obravnava vrsta njenih konvencij.
Ustava republike Slovenije v 2. členu določa, da je Slovenija socialna država, kar pomeni, da sama država zagotavlja minimum socialne varnosti. Zato že ustava zagotavlja državljanom pravico do socialne varnosti ( 50. člen ) in zagotavlja invalidom varstvo in usposabljanje ( 52. člen ). Seveda ustava zagotavlja tudi posebno varstvo pravic (25. člen) in sodno varstvo (23.člen )Z obveznim zavarovanjem se zagotavlja pravica do pokojnine (starostna, invalidska, vdovska, družinska, delna), pravice iz invalidskega zavarovanja (do poklicne rehabilitacije, nadomestila za invalidnost, do premestitve in dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, drugih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, povrnitve potnih stroškov in selitvenih stroškov), dodatne pravice (dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnine, varstveni dodatek) in druge pravice (odpravnina, oskrbnina, varstveni dodatek).
Delovanje obveznega zavarovanja zagotavlja država z določitvijo prispevne stopnje in s predpisi, ki urejajo obveznosti prijave v zavarovanje in plačevanje prispevkov, ter evidenco zavarovancev in nadzorom nad zagotavljanjem individualnih pravic.Izven sistema obveznega zavarovanja, vendar v sklopu odgovornosti države, so pravica do državne pokojnine in pravice iz (prostovoljnega) dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja obsega tri različne vrste zavarovanj (tri stebre) in sicer obvezno zavarovanje na podlagi dokladnega sistema (pay-as-you-go sistema) in medgeneracijske solidarnosti, obvezno in prostovoljno dodatno zavarovanje, ki naj bi predstavljalo zavarovanje na podlagi kapitalskega kritja in zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih varčevalnih računov (zavarovalniško zavarovanje). Prikaz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja s sodno prakso bo aktualen prikaz institutov pokojninskega in invalidskega zavarovanja s poudarkom na prvih dveh stebrih. Pri pomembnejših institutih bo citirana tudi priporočena literatura, tako, da bo na ta način omogočen ne samo prikaz teh institutov, ampak tudi njihov poglobljen študij.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil tolikokrat spremenjen in dopolnjen, da je skoraj nov, da bo zmedo lažje premagovati, smo za vas pripravili »novo knjigo - priročnik«, v kateri smo strnili vse veljavne določbe, pravila in dodali sodno prakso.
GLAVNA POGLAVJA iz VSEBINE:
1. ) VSE O SOCIALNI VARNOSTI:
- socialno zavarovanje
- socialno varstvo
- socialni zaščiti
- temeljna načela socialne varnosti
- socialni spori
- mednarodna ureditev
- spori s področja zaposlovanja in primere brezposelnosti
- spori s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja
2. ) POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE:
- razvoj pokojninskega in invalidskega (pravni viri mednarodni in interni)
- spološne določbe (trije stebri, izvajanje zavarovanja in sodna praksa)
- zavarovanci (obvezno zavarovanje, prostovoljna vključitev .....)
- pridobitev in odmera pravic (starostna pokojnina, splošno , pogoji ....)
- pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji
- pridobitev, uživanje in izguba pravic
- pokojninska doba
- matična evidenca in dolžnost obveščanja
- zagotavljanje srdstev
- postopek za uveljavljenje in varstvo pravic
- organiziranost pokojninskega in invalidskega zavarovanja
- povrnitev povzročene škode
- dodatno pokojninsko zavarovanje
- kazenske določbe
- prehodne in končne določbe
Priročnik vam ponuja strokovna pojasnila ob vsakem členu zakona, praktično uporabo, ob tem pa še napotke za fizične osebe.
|
